Gimnazija Roberta Kocha v šolskem centru v nemškem mestu Deggendorf na spodnjem Bavarskem, ki jo obiskuje skoraj 900 učencev, je naravoslovno-tehnična in ekonomsko-družboslovna gimnazija. Zato se predmet računalništva na nižji stopnji v 6. in 7. razredu in nato v 9. in 10. razredu izvaja kot obvezen, v 11. in 12. razredu pa kot izbirni predmet. Vsi učenci gimnazije Roberta Kocha se tukaj naučijo uporabljati računalnik, na naravoslovno-tehnični smeri pa pridobijo še programerska znanja. Poleg običajnih programov Office uporabljajo učenci tudi BlueJ, javansko programsko okolje, s katerim se učijo objektnega programiranja. Na ekonomski smeri je poudarek na uporabi programov za ekonomsko informatiko, kjer se učenci na primer naučijo dela z zbirkami podatkov.

Na gimnaziji Roberta Kocha poteka pouk računalništva v dveh računalniških učilnicah. V vsaki je 35 računalnikov, na katerih delajo učenci. Ker morajo sistemi, na katerih se učenci učijo, vedno slediti sodobnemu tehnološkemu razvoju in ker sodobna programska oprema zahteva vedno zmogljivejšo strojno opremo, je računalnike treba zamenjati najpozneje vsakih pet let. »Po treh do petih letih so vedno pogostejše okvare strojne opreme, npr. trdih diskov ali omrežnih delov,« pojasnjuje Arnold Kronschnabl, učitelj matematike in fizike, ki je v tem šolskem letu skupaj z drugimi učitelji odgovoren za pouk računalništva in skupaj z Richardom Schwarzom za delovanje infrastrukture.

Alternativa: virtualizacija

Pred nekaj meseci je bilo treba v eni od dveh računalniških učilnic zamenjati strojno opremo. Na priporočilo pooblaščenega sistemskega partnerja smo se namesto za preprosto zamenjavo zastarelih osebnih računalnikov z novimi namiznimi računalniki odločili za alternativno rešitev VDI oz. za virtualno namizno infrastrukturo. Pri tej rešitvi programska oprema ne deluje več na strojni opremi posameznega računalnika, temveč je nameščena v osrednjem strežniku. Za uporabnike to ne predstavlja opaznejše razlike: na svojem zaslonu vidijo enak uporabniški vmesnik posameznega programa, ki ga lahko uporabljajo na že znan način. Povezavo s strežnikom zagotavlja dostopna naprava v obliki škatlice, ki je pritrjena na hrbtni strani ploskega zaslona in je prek običajnega omrežnega kabla priključena na osrednji računalnik. Dostopna naprava je tipa »L300 Virtual Desktop« podjetja NComputing, ki jo odlikuje prvovrstno predvajanje večpredstavnosti v celozaslonski video obliki zapisa. Skupaj s programsko opremo vSpace podjetja NComputing nudi L300 cenovno ugodno in preprosto rešitev,s katero je že v nekaj urah mogoče vzpostaviti celotno infrastrukturo za virtualno namizje za do 100 računalnikov v podjetju, organizaciji ali izobraževalni ustanovi.

Velik denarni prihranek

Najpomembnejša prednost te rešitve je nedvomno cena. »Medtem ko bi za nabavo novih osebnih računalnikov potrebovali približno 15.000 evrov, smo za virtualizacijsko rešitev potrebovali le okoli 10.000 evrov,« pojasnjuje Kronschnabl. Enako pomembno je tudi bistveno manjše vzdrževanje, ki ga zahteva ta infrastrukturna rešitev. »Lahko si predstavljate, kaj pomeni vzdrževati 35 posameznih osebnih računalnikov, ki jih uporabljajo različni učenci. V primerjavi s tem je strežniško rešitev bistveno lažje vzdrževati.«

Prehod na novo infrastrukturo je bil hiter in je potekal povsem brez težav. »Podjetje HCS Support iz Deggendorfa je postopek izvedlo zelo hitro. Infrastruktura omrežnih kablov je bila že vzpostavljena in na našem še ne tako starem strežniku je bilo še dovolj prostora, da smo mu lahko dodali dodaten virtualni strežnik,« pojasnjuje Kronschnabl. »Tudi naši ploski zasloni so še dovolj novi, da jih lahko še naprej uporabljamo.«

Da je nove priključne enote mogoče uporabljati brez hlajenja in s tem posledično tudi brez ventilatorjev, je učitelj ugotovil šele med uporabo. »Brez ventilatorjev je nivo hrupa v računalniški učilnici bistveno nižji. To zagotovo pomaga učencem, da se lažje osredotočijo na svoje delo.« Nižja poraba energije v primerjavi z običajnimi osebnimi računalniki pa je danes tudi zelo zaželena. »Učinkovita raba energije je pomembna tudi na naši šoli. In naša računalniška infrastruktura je glede tega zagotovo zgledna, saj zahteva bistveno manjšo porabo energije, ne da bi se morali odpovedati funkcijam ali zmogljivosti. Žal tega učinka nismo takoj videli, ker nismo imeli vpogleda v račun za elektriko.«

Preprosta uporaba

Virtualizirano infrastrukturo uporabljamo že nekaj mesecev in še nismo zaznali težav. »Učenci v bistvu sploh niso opazili, da smo prešli na nov sistem. Za njih se nova rešitev skoraj ne razlikuje od prejšnje.« Kaj načrtujejo za prihodnost? »Ko bomo morali posodobiti še drugo računalniško učilnico, bomo pri odločitvi zagotovo upoštevali izkušnje z virtualizirano infrastrukturo,« zaključuje Kronschnabl.